ORODJE PO DOMAČE II.

ORODJE PO DOMAČE II.

08.10.2018

Jezik je bistvo našega vsakdana, pa naj bo to govorjeni jezik, znakovni jezik in nenazadnje tudi programski jezik, ki se skriva za vsemi 'pametnimi' napravami, ki jih uporabljamo.

Jezik nas zbližuje, kadar pa ga ne razumemo dobro, nas lahko tudi oddaljuje. Tudi vsaka stroka ima svoj jezik oz. žargon, v neformalnih situacijah, med mladimi ali v narečju pa govorimo o slengu.

Tudi gradbeno tehničen jezik je svojevrsten; poln je izposojenk, popačenk in tujk, večina jih je že tako »udomačenih«, da jih pravzaprav niti ne opazimo.


"Razšraufi, pošmirgli, pofarbi..."

Predstavljajte si, da ste na podstrehi našli klubsko mizico, ki bi z manjšimi prilagoditvami postala čudovita nočna omarica. Mojstra prosite za napotke in dobite taka navodila:

»Tapru' razšraufi omarco in celo pošmirgli. Začni s ta grobim šmirglpapirjem, pol pa z bl finim. Pol pa farbej, najlaži boš s širšim penzlnom. Ko se barva posuši spet mal pošmirgli s ta najbl finim šmirglpapirjem, pol pa s penzlnom novo plast farbe. Če je treba to vse še enkrat ponovi. Si reku, da hočeš dodat še eno poličko ane? No, pol morš v dilce zvrtat lukne. Dilo dej u šraubštok, pa z bor mašino zvrti lukne. Pa pol še v ta drugo dilo. Pol pa vse skupi nazaj zašraufi s šraufencigerjem.«

Si predstavljate taka navodila? Kaj pa taka:

»Najprej s pomočjo izvijača razstavi omarico in celo pobrusi. Začni z grobim smirkovim papirjem, nato pa z vse bolj finim. Nato omarico pobarvaj, najlažje boš barval s širšim čopičem. Ko bo barva suha, ponovno malo pobrusi z najbolj finim brusnim papirjem, nato pa spet s čopičem nanesi novo plast barve. Po potrebi ves postopek še enkrat ponoviš. Bi rad na dno dodal še eno poličko, kajne? Za to moraš v stranice zvrtati luknje. Stranico daj v primež, nato pa z vrtalnikom zvrtaj luknje. To ponovi še na drugi stranici. Nato vse skupaj sestavi s pomočjo vijakov in izvijača.«

Katera navodila so vam bolj domača? Katera bolje razumete?

No, dejstvo je, da tovrstna navodila večkrat dobimo v pogovornem jeziku, polnem izposojenk, popačenk in tujk, največkrat iz nemškega jezika. In navkljub temu, da verjetno vse poznate in jih tudi razumete, vam predstavljamo nekaj zanimivih razlag o izvoru teh besed.  Poleg tega vam podrobneje predstavljamo tudi lastnosti določenega orodja. Tokrat se osredotočamo na ročno orodje.

 

Šmirgl papir

Kaj rečete, ko morate nekaj pobrusiti? V trgovino moram po smirkov papir/brusni papir/šmirglpapir? Največ vas verjetno uporabi besedo šmirglpapir in tudi nam je najbolj domača. Beseda je sicer izposojenka iz nemščine, kjer brusnemu papirju rečejo Schmirgelpapier, dobeseden prevod zanj pa je smirkov papir. In kaj pravzaprav je smirkov papir oz. kaj sploh je smirek?

SSKJ pravi sledeče:

smírek  -rka m (í) 1. min. drobnozrnati korund s primesmi drugih rudnin: sestav smirka 2. poljud. zelo trden papir, na eni strani posut z zrnci smirka za brušenje kovinskih delov, strok. smirkov papir: drgniti s smirkom; odstraniti rjo z jekleno krtačo in smirkom

Smirek je torej korund. In kaj je korund? Korund je mineral aluminijevega oksida in se danes najpogosteje uporablja za brusne papirje. A ni bilo vselej tako…

Prva dokumentirana uporaba »šmirglpapirja« je iz 13. stoletja. Ustvarili so ga tako, da so na pergament prilepili zdrobljene drobce školjk, semen in pesek. Ponekod pa so stoletja nazaj za brušenje uporabljali kar kožo morskega psa

John Oakley je leta 1833 ustvaril brusni papir z delci stekla, odkritje novih lepil pa mu je omogočalo masovno proizvodnjo.

   

Danes obstaja veliko različnih vrst smirkovega papirja, narejenega iz različnih materialov. Podloga je lahko papir, blago, poliestrska vlakna (PET) ali guma. Brusna površina pa je lahko kremen, granit, aluminijev oksid (danes najpogosteje rabljen), silicijev karbid (uporabljen za mokro brušenje),  kromov (III) oksid, pa tudi diamant.

Tudi oblike so danes raznolike, od lista, traku, diska, zvitka, do gobice.

Brusni papirji pa se ne razlikujejo le po obliki in brusni površini, marveč tudi po granulaciji, ki je označena s številkami. Najnižje vrednosti predstavljajo bolj grob, višje pa bolj fin brusni papir. Številke se gibljejo od 24 do 1200, katera granulacija služi kateremu namenu pa predstavljamo v tabeli:

 

30

Zelo grobo. Namenjeno hitremu odstranjevanju materiala, na primer za masivna lesena tla.

50

Grobo. Za hitro odstranjevanje materiala.

80

Srednje grobo. Za brušenje lesa pri pripravi na lakiranje ali barvanje.

120

Fino. Za brušenje lesa pri pripravi na lakiranje ali barvanje.Ni primerno za odstranjevanje laka ali barve. Primerno za čiščenje ometa ali vodnih madežev na lesu.

180

Zelo fino. Za brušenje lesa.

240

Zelo fino. Za brušenje površine med  nanosi barve ali laka.

320

Ekstra fino. Začetno poliranje lesa.

500

Super fino. Za končno poliranje lesa.

1000

Ultra fino. Za končno poliranje povšrin.

 

Penzl

Penzl je popačenka, ki smo jo prevzeli iz nemščine, kjer čopiču rečejo Pinsel. Čopič nam seveda ni uganka, ni kakšen zapleten stroj, za katerega bi se spraševali kako sploh deluje. Pa vendar je zagotovo tudi o čopiču kaj, kar še niste vedeli.

Ščetke podobne čopiču so uporabljali že v paleolitiku, pred približno 2.500.000 leti so s podobnim pripomočkom nanašali pigmente, ko so ustvarjali stenske poslikave v slavni Altamiri. Tudi Egipčani so z variacijo čopiča ustvarjali slikarije v grobnicah. Na Kitajskem pa so čopič najprej uporabljali za pisanje, natančneje za kaligrafijo.

    

Danes imamo čopičev malo morje, različnih debelin, oblik in seveda z različnimi ščetinami. Kakšne ščetine izberemo je odvisno od namena, za katerega čopič uporabimo. Najpogosteje se za čopiče uporablja prašičjo dlako. Živalska vlakna so prožna in dobro vpijajo barvo. Poleg prašičje dlake, se za čopiče uporablja tudi dlaka veveric, jazbecev, volov in konj

Živalske ščetine velikokrat nadomestijo sintetične, narejene bodisi iz akrila, nylona ali poliestra. Ko kupujemo čopič za barvanje, so nam navadno na voljo tako tisti s prašičjimi ščetinami kot tisti iz sintetičnih vlaken, katerega bomo izbrali je v največji meri stvar osebne preference, le pri barvah na vodni osnovi velja paziti, te se namreč bolje nanašajo s čopičem s sintetičnimi vlakni. 

 

Šraufštok

Ko govorimo o šraufštoku ne govorimo o vijaku v žgani pijači Stock, pač pa o orodju za vpenjanje, po slovensko o primežu. Nemško besedo schraubstock smo si izposodili in jo popačili v šraufštok. In kaj pravzaprav pomeni?

Schrauben pomeni privijati, stock pa palico (ima sicer še več različnih pomenov) in primež deluje prav tako, da palico privijemo in v primež tako vpnemo predmet, ki ga želimo obdelati.

Primež pride prav v vsaki delavnici, tako domači kot profesionalni. Prav nam pride pri delu z lesom in kovino.

 

Prispevek Orodje po domače I. lahko preberete >> TUKAJ

 

Nasveti

 
Nazaj
 
 

Naroči se na E-novice

Prijavi se in bodi obveščen o naših ekskluzivnih akcijah, novicah in novostih.

Prijavitelj na e-novice dovoljujem, da podjetje SAM moje osebne podatke, ki sem jih prostovoljno dal/a na razpolago, uporabi za namen trženja in s tem informiranja o novostih in ponudbah prodajnega programa. Izjavljam, da sem seznanjen/a z Obvestilom o varstvu osebnih podatkov, ki so posredovani za namen trženja in Politiko varstva osebnih podatkov ter z možnostjo, da to privolitev kadarkoli prekličem.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.